FG-Katalog Fiberglass Močan in lahek izdelek iz steklenih vlaken
PREJA IZ STEKLENIH VLAKN
Postopek pretvorbe staljenega stekla v vlakna s segrevanjem in vlečenjem stekla v fina vlakna je znan že tisočletja;vendar pa je šele industrijski razvoj v tridesetih letih prejšnjega stoletja omogočil množično proizvodnjo teh izdelkov, primernih za uporabo v tekstilu.
Vlakna so pridobljena s postopkom v petih korakih, znanim kot šarža, taljenje, fiberizacija, prevleka in sušenje/pakiranje.
• Doziranje
Med tem korakom se surovine natančno stehtajo v natančnih količinah in temeljito premešajo ali razdelijo.E-steklo je na primer sestavljeno iz SiO2 (silicijev dioksid), Al2O3 (aluminijev oksid), CaO (kalcijev oksid ali apno), MgO (magnezijev oksid), B2O3 (borov oksid) itd.
•Taljenje
Ko je material dodan, se pošlje v posebne peči s temperaturo približno 1400 °C.Običajno so peči razdeljene na tri dele z različnim temperaturnim območjem.
• Fiberizacija
Staljeno steklo prehaja skozi pušo iz platinove zlitine, odporne na erozijo, z določenim številom zelo finih odprtin.Vodni curki hladijo filamente, ko izhajajo iz puše, in jih zaporedno zbirajo skupaj z visokohitrostnimi navijalci.Ker je tu uporabljena napetost, se tok staljenega stekla vleče v tanke filamente.
•Prevleka
Na filamente je nanesen kemični premaz, ki deluje kot mazivo.Ta korak je potreben za zaščito filamentov pred drgnjenjem in zlomom, ko se zbirajo in zvijajo v pakete za oblikovanje.
•Sušenje/pakiranje
Izvlečeni filamenti so zbrani v snop, ki tvori stekleno nit, sestavljeno iz različnega števila filamentov.Pramen se navije na boben v oblikovno embalažo, ki spominja na kolut niti.
NOMENKLATURA PREJE
Steklena vlakna se običajno identificirajo bodisi z običajnim sistemom ZDA (sistem inch-funt) bodisi z SI/metričnim sistemom (TEX/metrični sistem).Oba sta mednarodno priznana merilna standarda, ki identificirata sestavo stekla, vrsto filamenta, število pramenov in zgradbo preje.
Spodaj je poseben sistem identifikacije za oba standarda:
NOMENKLATURA PREJE (nadaljevanje)
Primeri sistema identifikacije preje
Smer vrtenja
Zasuk se mehansko nanese na prejo, da se zagotovijo prednosti v smislu izboljšane odpornosti proti obrabi, boljše obdelave in večje natezne trdnosti.Smer zasuka je običajno označena s črko S ali Z.
Smer S ali Z preje je mogoče prepoznati po naklonu preje, ko jo držimo v navpičnem položaju
NOMENKLATURA PREJE (nadaljevanje)
Premeri preje - Primerjalne vrednosti med sistemom ZDA in SI
Ameriške enote (črka) | Enote SI (mikroni) | Enote SITEX (g/100 m) | Približno število filamentov |
BC | 4 | 1.7 | 51 |
BC | 4 | 2.2 | 66 |
BC | 4 | 3.3 | 102 |
D | 5 | 2.75 | 51 |
C | 4.5 | 4.1 | 102 |
D | 5 | 5.5 | 102 |
D | 5 | 11 | 204 |
E | 7 | 22 | 204 |
BC | 4 | 33 | 1064 |
DE | 6 | 33 | 408 |
G | 9 | 33 | 204 |
E | 7 | 45 | 408 |
H | 11 | 45 | 204 |
DE | 6 | 50 | 612 |
DE | 6 | 66 | 816 |
G | 9 | 66 | 408 |
K | 13 | 66 | 204 |
H | 11 | 90 | 408 |
DE | 6 | 99 | 1224 |
DE | 6 | 134 | 1632 |
G | 9 | 134 | 816 |
K | 13 | 134 | 408 |
H | 11 | 198 | 816 |
G | 9 | 257 | 1632 |
K | 13 | 275 | 816 |
H | 11 | 275 | 1224 |
Primerjalne vrednosti - Strand Twist
TPI | TPM | TPI | TPM |
0,5 | 20 | 3.0 | 120 |
0,7 | 28 | 3.5 | 140 |
1.0 | 40 | 3.8 | 152 |
1.3 | 52 | 4.0 | 162 |
2.0 | 80 | 5.0 | 200 |
2.8 | 112 | 7.0 | 280 |
PREJA
E-Glass Kontinuirana sukana preja
Pakiranje
E-Glass Kontinuirana sukana preja